-
1 biti zaljubljen u
verliebt sein in -
2 biti zaljubljen
• be in love -
3 biti zaljubljen u
• be enamoured of; be in love with -
4 zaljubljen
adj in love (u with), form enamored (with), hum smitten (with), amorous, sweet on; (jedno u drugo) in love with each other; (shrvan ljubavlju) lovesick; (nesretno zaljubljen) lovelorn | biti zaljubljen u be in love with itd. (t), coll have a crush on; ludo/smrtno zaljubljen madly/* * *• enamored• enamoured• spoony• fond• in love• be in love• amorous• passionate• love (in)• lovesick -
5 biti smrtno zaljubljen u
• be sugar on -
6 be in love with
• biti zaljubljen u -
7 be in love
biti zaljubljen
zaljubljen -
8 be enamoured of
• biti zaljubljen u; voleti -
9 love
1. noun1) (a feeling of great fondness or enthusiasm for a person or thing: She has a great love of music; her love for her children.) ljubezen2) (strong attachment with sexual attraction: They are in love with one another.) ljubezen3) (a person or thing that is thought of with (great) fondness (used also as a term of affection): Ballet is the love of her life; Goodbye, love!) ljubezen, strast4) (a score of nothing in tennis: The present score is fifteen love (written 15-0).) nič2. verb1) (to be (very) fond of: She loves her children dearly.) ljubiti2) (to take pleasure in: They both love dancing.) ljubiti•- lovable- lovely
- loveliness
- lover
- loving
- lovingly
- love affair
- love-letter
- lovesick
- fall in love with
- fall in love
- for love or money
- make love
- there's no love lost between them* * *I [ləv]nounljubezen (of, for, to, towards za); ljubica, ljubček; colloquially ljubka stvar; sport brez zadetka, brez golafor love — za šalo, zastonj, iz ljubezninot for love or money — za nič na svetu, za noben denarto make love to — dvoriti, ljubimkati, spolno občevatilove in a cottage — poroka iz ljubezni, poroka brez denarjasport love all — brez zadetkaII [ləv]1.transitive verbljubiti, rad imeti;2.intransitive verbljubiti, biti zaljubljenlove me, love my dog — če ljubiš mene, ljubi tudi moje prijateljeLord love you! — za božjo voljo! (presenečenje)to love to do s.th. — zelo rad kaj delati -
10 be in
(to be in or get into trouble.) biti v škripcih* * *intransitive verb biti znotraj, biti doma; biti v ječi; ujeti se v zanko; biti oblečen v kaj; priti pravočasno; dospeti (pošta)be in for — pričakovati, nadejati se; vedeti; lotiti se česa; slabo naleteti -
11 smite
I [smáit]nouncolloquially močan (težak, hud) udarecII [smáit]1.transitive verbnapasti; udariti; udarjati (na harfo); kaznovati; obsolete zadati težak udarec (komu), obsolete pobiti, ubiti, usmrtiti; uničiti; figuratively zadeti, pasti na, obsijati, posijati na; gristi, mučiti; (pasivno) biti očaran (prevzet, zanesen, fasciniran);2.intransitive verbudarjati, deliti udarce (često smite out); boletito smite s.o. dead — ubiti kogato smite s.o.'s head off — odbiti komu glavoto smite s.o. hip and thigh figuratively popolnoma potolči kogahe was smitten with her beauty — njena lepota ga je popolnoma prevzela (očarala, fascinirala, osvojila)to be smitten with — biti udarjen, biti zaljubljen v -
12 Affe
m -n, -n majmun (Simia); einen -n an jdm. gefressen haben fig bezrazložno biti oduševljen o kome, biti zaljubljen u koga; einen -n haben fig vulg biti pijan -
13 Auge
n -s, -n oko n, pl oči (-ju); (Pflanzen-) pup, pupoljak (-ka) m; (im Ei) zametak (-tka) m; (Nähnadel-) uška f igle; scharfes - oštar vid; mit einem blauen - davonkommen prilično dobro proći (prođem); ganz - sein pozorno gledati; ins - fassen uzeti (uzmem) na oko, uočiti; wie die Faust aufs - kao šaka na oko, nezgrapno; ein - auf jdn. werfen promatrati koga; zanimati se za koga; etw. beleidigt das - nešto vrijeđa oko, nužno je; die -n reiben trljati oči; jdm. wie aus den -n geschnitten sličan (-čna, -čno) kao jaje jajetu; etw. im - behalten ne gubiti s vida; im - haben imati u vidu; auf jdn. ein - haben vrebati na koga; jdm. schöne -n machen gledati koga umiljato, biti zaljubljen u koga; aus den -n s očiju; geh mir aus den -n gubi se; aus den -n, aus dem Sinn izgubljeno s vida - zaboravljeno; aus den -n sehen viriti iz očiju; die -n rollen kolutati očima, prevrtati (-vrćem) očima; große -n machen raskolačiti oči, širom otvoriti oči; diviti se; die -n gehen mir über naviru mi suze; vrlo sam zadivljen; jdm. nicht mehr unter die -n treten ne pokazati (-kažem) se više pred kim; seine -n auf etw. (ak.) lenken obratiti pozornost na što; vor -n liegen biti potpuno jasno; in die -n springen biti napadno, upadati u oči; der Mannstamm dieser Familie steht auf wenig -n porodica ima malo muških potomaka; unter vier -n u četiri oka, nasamu s kim -
14 strike up
1) (to begin to play a tune etc: The band struck up (with) `The Red Flag'.) zaigrati2) (to begin (a friendship, conversation etc): He struck up an acquaintance with a girl on the train.) skleniti, začeti* * *intransitive verb & transitive verbskleniti (prijateljstvo, zvezo); music zapeti, zaigratito be struck up with American biti očaran (fasciniran, prevzet, zanesen) odto be struck up on — biti zaljubljen, zatreskan v -
15 sweet
[swi:t] 1. adjective1) (tasting like sugar; not sour, salty or bitter: as sweet as honey; Children eat too many sweet foods.) sladek2) (tasting fresh and pleasant: young, sweet vegetables.) svež3) ((of smells) pleasant or fragrant: the sweet smell of flowers.) prijeten4) ((of sounds) agreeable or delightful to hear: the sweet song of the nightingale.) mil5) (attractive or charming: What a sweet little baby!; a sweet face/smile; You look sweet in that dress.) ljubek6) (kindly and agreeable: She's a sweet girl; The child has a sweet nature.) prijazen2. noun1) ((American candy) a small piece of sweet food eg chocolate, toffee etc: a packet of sweets; Have a sweet.) bonbon2) ((a dish or course of) sweet food near or at the end of a meal; (a) pudding or dessert: The waiter served the sweet.) sladek poobedek3) (dear; darling: Hallo, my sweet!) ljubček•- sweeten- sweetener
- sweetly
- sweetness
- sweetheart
- sweet potato
- sweet-smelling
- sweet-tempered* * *I [swi:t]1.adjective ( sweetly adverb)sladek; (mleko, maslo) svež, nepokvarjen; (vonj) prijeten, blag, dišeč; (zvok) melodiozen, skladen, miloglasen, prijeten; (spanje itd.) sladek, osvežilen, krepilen; prijazen, ljubezniv (to do); colloquially mil, dražesten, ljubek, sladek; colloquially gladek, miren, brez trudaat one's own sweet will — po svoji mili volji, po svoji glavia sweet one slang krepak udarecsweet breath — svež, prijeten duh (iz ust)a sweet tooth figuratively sladkosnednostsweet and twenty — "očarljiva dvajsetletnica"my sweet one! — moj ljubi!to be sweet on s.o. colloquially biti zaljubljen v koga, nor za komto have a sweet tooth figuratively biti sladkosnedento keep s.o. sweet — dobro se razumeti (shajati) s kom;2.adverb to smell sweet — blago dišatiII [swi:t]nounkar je sladko; sladek okus, sladkost; slaščica, bonbon; sladek poobedek, sladke jedi; sladkano vino; figuratively sladkosti; prijeten vonj, parfum, dišava; prijetnost, slast; ljubi, ljubček, ljubica, dragica -
16 strike up
vt/i I. [vt] zapjevati, zasvirati što; zaključiti (savez); sklopiti (prijateljstvo) II. [vi] zapjevati, zasvirati, podići se / [US] to be struck up with = biti zanesen, zbunjen, očaran, čime; [US] to be struck up on= biti zaljubljen u koga -
17 enamour
American enamor [inaemə]transitive verb očarati, vzbuditi ljubezen, navdušiti -
18 enamor
vt ispuniti ljubavlju; očarati, izazvati ljubav, oduševiti / to be #ed of = biti zaljubljen u* * *
zaljubiti se -
19 enamour
vt ispuniti ljubavlju; očarati, izazvati ljubav, oduševiti / to be #ed of = biti zaljubljen u* * *
zaljubiti se -
20 engross
vt napisati (dokument) velikim slovima, prepisati u čisto; izraziti službenim stilom; monopolizirati, prigrabiti; privući, zaokupiti (čiju pažnju) / to # the conversation = ne dati drugome da dođe do riječi, govoriti sam to be #ed in = biti zaljubljen u što; to be #ed by = dati se od čega privući, zaokupiti* * *
napisati
obuzeti
ovladati
privući
zauzeti
См. также в других словарях:
zaljubíti se — in zaljúbiti se im se dov. (ȋ ū) 1. priti v stanje takega ljubezenskega odnosa do koga, ko čustvo prevladuje nad razumom: odkar se je zaljubil, se je čisto spremenil; zaljubiti se na stara leta; nesrečno se zaljubiti; ekspr.: zaljubiti se na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
frčáti — ím nedov. (á í) ekspr. 1. hitro, slišno leteti: kokoš je v loku frčala na tla / nad njim je frčalo letalo / krogle so frčale okoli glav; kamenje je frčalo po zraku // letati, švigati: kobilice so frčale sem ter tja / trske so frčale na vse strani … Slovar slovenskega knjižnega jezika
frfráti — ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. biti hiter in površen pri čem: kaj pa tako frfraš, premisli malo; preveč je frfrala, zato ima toliko napak 2. plapolati, vihrati: lasje so mu frfrali v vetru; pajčolan ji je frfral okrog glave 3. redko frfotaje letati;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
noréti — ím nedov., nôrel (ẹ í) 1. pog. kazati znake duševne bolezni: bolnik spet nori / njena babica je norela in v bolnici tudi umrla 2. ekspr. nespametno, neumno se vesti: v pustnem času vse nori; stari in mladi so začeli noreti; pren. zima je letos… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odljúbiti se — svrš. 〈prez. òdljūbīm se, pril. pr. īvši se, prid. trp. òdljūbljen〉 razg. prestati biti zaljubljen, opr. zaljubiti se … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
odljubiti — odljúbiti se svrš. <prez. òdljūbīm se, pril. pr. īvši se, prid. trp. òdljūbljen> DEFINICIJA razg. prestati biti zaljubljen, opr. zaljubiti ETIMOLOGIJA od (ot ) + v. ljubiti … Hrvatski jezični portal
brenčáti — ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í) 1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel // dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
frléti — ím nedov. (ẹ í) 1. nav. ekspr. zibaje se lahkotno letati: metulji frlijo okrog rož / ptič frli čez hišo leti; letaki so frleli po zraku 2. neurejeno izstopati iz celote: lasje mu frlijo na vse strani / obleka mu vsa frli 3. pog., ekspr. kazati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nosíti — nósim nedov. (ȋ ọ) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in (večkrat) hoditi: nositi kovček; nositi opeko, vreče; nositi ranjenca; nositi na glavi, v rokah; nositi v košari, s škafom; težko nositi / konj ga je nosil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slép — a o prid. (ẹ̑ ẹ) 1. ki ni sposoben zaznavati svetlobe, barv: slep človek; fant je od rojstva slep; slep za barve; na starost je postal skoraj slep; slep na eno oko; gluh in slep / mladiči so še slepi / slepo oko; ekspr. njene oči so slepe od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika